Radiči

Je zgodnja sorta rdečega radiča tipa Palla rossa 2. Primeren je za poletno in jesensko pridelavo. Rastlina je srednje bujna s čvrsto glavo, ki ob zrelosti doseže maso od 350 do 400 g. Priporočena sadilna razdalja je 30×30 cm.

Je zelo zgodnja sorta pisanega glavnatega radiča v tipu Castelfranco, ki je primerna za zgodnje jesensko pridelavo. Preden dozori dobijo listi svetlo zeleno barvo s številnimi rdečimi progami in tvorijo zbito glavo, ki tehta od 350 do 400 g. Priporočena sadilna razdalja je 30×30 cm.

Je zgodnja sorta rdečega radiča tipa Verona, ki je primerna za jesensko pridelavo. Za sorto so značilni okroglasti oz. zaobljeni listi zelene barve, ki se ob zrelosti obarvajo temno rdeče, medtem ko žile ostanejo bele barve. Preden dozori se listi zaprejo v zbito majhno štruco. Priporočena sadilna razdalja je 30×30 cm.

Je stara slovenska avtohtona sorta iz okolice Solkana. Oblikuje krhke rozete z mesnatimi listi, ki ne grenijo. Spomladi naredi rozeto v obliki vrtnice. Dobro prenaša sušo in nizke temperature, zato je primerna za prezimovanje na prostem. Uporabljamo ga za zgodnjo spomladansko solato in za siljenje, ki ga sejemo maja. Nepogrešljiv je tudi v kulinariki za dekoracijo glavnih jedi ter pri sladicah. Priporočena sadilna razdalja je 30×30 cm.

Je srednje pozna sorta rdečega radiča tipa Palla rossa 4. Primeren je za zimsko pridelavo. Oblikuje od 400 do 450 g težke in zbite glave s številnimi listi, kateri so temno rdeče barve z belimi žilami. Sorta je zelo prilagodljiva na različne pedoklimatske razmere. Priporočena sadilna razdalja je 30×30 cm.

Je zgoden radič tipa Castelfranco. Rastlina ima obsežno rozeto, ki se obeli sama. Listi so zviti z nazobčanim robom. Sredinski listi hitro pridobijo tipično pisane liste od svetlo vijolične do temno rdeče barve. Pridelek pobiramo v oktobru. Priporočena sadilna razdalja je 30×30 cm.

Je zgodnja sorta rdečega radiča tipa Treviso, ki je primerna za jesensko pridelavo. Rastlina je bujne rasti s pokončnimi bleščeče rdečimi listi, kateri imajo izrazito belo žilo. Ob zrelosti tvori zbite, težke in od 25 do 30 cm visoke štruce. Priporočena sadilna razdalja je 30×30 cm.

Je srednje zgodnja sorta, odporna na uhajanje v cvet. Primerna je za celoletno pridelavo. Listi so dolgi do 20 cm, nazobčani, zelene barve z belimi rebri. Pridelek po rastlini je 1,2 kg. Oblikuje malo stranskih poganjkov. Priporočena sadilna razdalja je 30×30 cm.

Je pozna sorta rdečega radiča tipa Palla rossa 5. Primeren je za zimsko pridelavo. Oblikuje glave mase od 650 do 800 g. Listi so rdeče barve z belimi žilami. Sorta je odporna na mraz, zato je primerna za skladiščenje. Priporočena sadilna razdalja je 30×30 cm.

Je srednja sorta zelenega radiča tipa Palla bianca, ki je primerna za jesensko pridelavo. Rastlina je bujna s svetlo zelenimi listi, ki ob zrelosti tvorijo srednje zbito glavo. Pridelek pobiramo 60 dni po sajenju. Priporočena sadilna razdalja je 30×30 cm.

Je srednja sorta zelenega radiča (štrucar) tipa Pan di Zucchero. Primeren je za jesensko pridelavo, katerega pridelek pobiramo konec oktobra do sredine novembra. Listi so svetleče zeleni z belimi žilami, ki tvorijo štruco, katera ima širok in kvadratast spodnji del in zraste 40 cm in več visoko. Po približno 70 do 80 dni po presaditvi doseže maso okoli 800 g. Priporočena sadilna razdalja je 30×20 cm.