Že več let zapored gojimo isto rastlino na istem mestu pride posledično do zmanjšanje vitalnosti tal, njihove utrujenosti ter do pojava bolezni in škodljivcev. Temu se izognemo z raznolikostjo vrst v prostoru in menjavanjem vrst v časovnem zaporedju ? KOLOBARJENJE

V vrtu naj bi upoštevali vsaj 3 letni kolobar.

3 – letni kolobar:

• Na določeni površini 1. leto gojimo rastline, ki imajo velike potrebe po hranilih, zato tla pognojimo z večjo količino zrelega komposta ali hlevskega gnoja: kapusnice, kumare, paradižnik
• 2. leto isto površino le malo pognojimo in gojimo srednje zahtevne rastline: čebula, kolerabica, korenček, redkve, rdeča pesa
• 3. leto posejemo stročnice, ki rabijo le malo hranil, hkrati pa izboljšujejo tla (vezava dušika, sproščanje fosfatov).

4 – letni kolobar:

Tu različne vrtnine  različno izrazito oblikujejo enega od 4-ih rastlinskih organov (korenina, list, cvet in plod).

• 1. leto: plodovke, stročnice (paradižnik, paprika, bučke, fižol, grah, bob, jagode)
• 2. leto: cvetoče rastline (okrasne in zdravilne cvetlice, facelija, lahko tudi zgodnji krompir)
• 3. leto: listna zelenjava (solata, endivija, radič, motovilec, špinača, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, cvetača, komarček)
• 4. leto: korenasta zelenjava (korenček, čebula, por, rdeča pesa, redkve, gomoljna zelena in tudi krompir).

V kolobarjenje je mogoče vključiti še 5. gredo z jagodami, saj lahko več let ostanejo na isti površini.

Pri kolobarju poleg naštetega upoštevamo, kako naj bi si rastline sledile na isti površini in kakšen vpliv imajo na naslednji posevek.

Tako ni priporočljivo, da si sledijo rastline iz družine križnic (redkve, zelje, ohrovt, cvetača, kolerabica) zaradi istih bolezni, ki jih napadajo.
Med posameznimi skupinami je priporočljiv naslednji vrstni red:

• PLODOVKE, STROČNICE:
  • paradižnik prenaša samega sebe (lahko večkrat raste na isti površini)
  • kumare prenašajo vso drugo zelenjavo
  • grah ne sejemo po čebuli ali poru
• LISTNA ZELENJAVA
  • kapusnice gojimo po okopavinah in stročnicah, ne smejo slediti križnicam
  • špinačo sejemo po zgodnjem krompirju, grahu, nizkem fižolu
• KORENASTA ZELENJAVA
  • korenček po kapusnicah
  • por po vseh zelenjadnicah razen po čebuli
  • rdeča pesa po kolerabici in solati, ne pa po blitvi in špinači
  • redkev ne po kapusnicah
  • čebula po kapusnicah, tudi po kumarah in korenčku
  • zelena po špinači in cvetači, ne pa po korenčku in peteršilju

Na eni gredi se v istem letu navadno zamenja več posevkov (vrstenje).

So za hišni vrt primerna izboljšava. Izhajajo iz opazovanj, da različne rastline v soseščini določenih drugih rastlin lahko uspevajo bolje ali slabše,
kot če rastejo same (dejavnikov, ki vplivajo na rast je zelo veliko). Rastline preko svojih organov izločajo številne učinkovine predvsem preko korenin.

Primeri:

• Koreninski izločki zelene ugodno vplivajo na rast nizkega fižola, fižolovi pa na korenček ali cvetačo.
• Pelin neugodno vpliva na rast žajblja ali melise;
  visoki fižol, zelje, jagode, grah na rast čebule;
  fižol pa na rast česna.

Čeprav gre za fine snovne učinke, so ti zelo pomembni v vrtnarjenju in jih je smotrno upoštevati.
Rastlinske snovi tudi privlačijo/odvračajo določene žuželke (tudi tu koristijo mešani posevki):

• Paradižnik, ki ga posadimo med redkvico, redkev ali zelje, odvrača bolhače, podoben učinek ima tudi solata med kolerabico.
• Medsebojno varstvo si nudita tudi čebula in korenček; saj čebula smrdi korenjevi muhi, korenček pa čebulini.
• Zelena med cvetačo odvrača kapusovega belina.

***Velja da so lastne izkušnje neprecenljive, saj se medsebojni učinki na različnih vrstah tal in različnih podnebnih razmerah lahko razlikujejo.