Trajnice

Domovina je Južna Amerika. Pozornost pritegne s svojimi listi, ki širijo oster vonj po limoni. Uporabljamo sveže ali posušene liste za čaje, ki pomagajo pri zamašenem nosu in izboljšujejo prebavo.

Uporabljamo sveže ali posušene liste za čaj, ki imajo blag okus po cimetu. Spodbuja delovanje prebavil, zdravilno blaži vnetja in pri prehladu deluje antibakterijsko.

Uporabljamo lahko sveže ali posušene liste za osvežilne čaje ali dekoracije. Cenijo jo zaradi njenega nežno pikantnega vonja, ki je manj sladkoben kot pri drugih metah.

Ima temnejše zelene škrlatne liste, ki dišijo po čokoladi. Zaradi vonja se najbolje prilega k sladicam, še zlasti k čokoladi in sladoledom.

Je ena najbolj aromatičnih met. Uporabljamo vršičke in liste za čaje, solate in omake. Režemo jo ves čas rasti, najbolje pa tik pred cvetenjem, ko je v listih največ eteričnih olj.

Je hvaležna rastlina, ki se bohotno razširi in oddaja omamen vonj po pomarančah, je tudi pri nas prezimna vrsta. Nezahtevna za gojenje, lahko jo posadimo v korita ali pa kot nasad za zaključek grede. Ima zdravilne učinke in se v kulinariki uporablja pri najrazličnejših jedeh, odlična je tudi v čaju ali v kombinaciji z milk shakom.

Meta s posebej nežnimi listi in pravo aromo limone. Ima močno in pokončno rast. Rastlina je prijazna do čebel in metuljev. Zraste lahko do 80 cm.

Je značilno srebrnosiv polgrm, ki ima pernate in dlakave liste z močno aromo in zelo grenkega okusa. Sadike presajamo v aprilu in maju. Liste in cvetoče vejice trgamo ob lepem, suhem vremenu in jih na zraku sušimo. Listi se uporabljajo za kuhanje pelinovega čaja in pelinkovca. Pelin je kuhinjsko zelišče, ki spodbuja tek in je zdravilo za želodčne in črevesne težave.

Je trajnica v sredozemlju, medtem ko ga je v hladnejših krajih potrebno zavarovati ali čez zimo prenesti na toplo. Dobro uspeva na sončnih mestih, dobro odcednih tleh z veliko organske snovi. Ko ocveti ga temeljito obrežemo, da ne ogoli v spodnjem delu. Listi so ozki, podolgovati, mesnati, lepljivi zaradi eteričnih olj in močnega vonja. Trgamo jih celo leto. Uporabljamo ga kot dodatek pri vsaki vrsti mesa, izboljšuje okus pečenemu krompirju.

Je trajni polgrm, ki zraste do 70 cm visoko in je v spodnjem delu olesenel. Listi so dlakavi, sivkasto zelene barve, jajčaste oblike z močnim vonjem, trpkim in grenkim okusom. Potrebuje veliko sonca in propustna tla z veliko organske snovi. Rastočim poganjkom odstranjujemo vršičke, da postanejo rastline bolj goste in kompaktne. Če poganjki ogolijo jih položimo na tla in pokrijemo s prstjo. Uporabljamo ga pri pripravi vseh vrst mesa v majhnih količinah, ima pa tudi zdravilen učinek.

Rumeno zeleno panaširano listje, zdravilna rastlina, ki je zelo dekorativna. Sadimo ga skupaj s škrlatnim ali pisanolistnim. Cveti od junija do avgusta, liste pa pobiramo celo leto. Uporabljamo ga v kuhinji za začinjanje jedi, za čaje ter kot zaviralec proti potenju.

Mačji rep je trajnica, ki zraste do 65 cm. Spada med sukulentne lilijevke, saj ima zelo mesnate liste. Uspeva na sončnih do polsenčnih legah. Cveti od junija do oktobra. Sadimo ga na razdaljo 30×30 cm. Dobro uspeva v bližini žajblja, rožmarina in kroglastega timijana. List je bogat z gosto tekočino, ki ima zdravilne učinke. Liste uporabljamo celo leto za zdravljenje ran in pri okužbah na koži. Poleg naštetega ima antibakterijsko delovanje, saj s tekočino iz lista razkužimo manjše odrgnine oz. rane.

Je večletnica, ki zraste 30 cm visoko s številnimi pokončnimi stebelci, ki v spodnjem delu olesenijo. Ima majhne ozke liste, ki so na vrhu koničasti in temno zelene barve. Raste lahko v siromašnih peščenih tleh in sončnih legah. Je prijetnega vonja, nekoliko grenkega, ostrega okusa. Uporabljamo ga pri pripravi mesa, omak, pri jedeh iz razne zelenjave (krompir, paradižnik, paprika, bučke, …).

Je trajnica, ki zraste do 15 cm. Uspeva na sončnih do polsenčnih rastiščih na razdalji 25×25 cm. Cveti od junija do julija, poganjke pa obiramo celo leto. Liste uporabljamo pri krompirjevih jedeh in specialitetah z divjačino. Aroma deluje kot poživilo za dušo. Listi so srebrne barve, ki imajo dekorativne lastnosti.

Je trajnica z razvejano rastjo, ki ima močan orientalski vonj in okus. Zraste do 80 cm. Listi so okrasni čez vse poletje z močno aromo. Od junija do septembra poganja sijoče, vijolične, dekorativne cvetove, ki so paša za čmrlje. Uporablja se kot začimbo za paradižnik ter v aromaterapiji.

Nabiramo liste tik pred cvetenjem, ko je aroma največja. Okus se med kuhanjem hitro razblini, zato ga dodajamo jedem šele proti koncu kuhanja. Uporabljamo ga pri omakah, juhah, mesnih jedeh, za čaje, …

Je trajnica in spada v družino rutičevk. Zraste 40-50 cm visoko. Barva cvetov je rumena. Uporabljamo cvetočo zel in liste, ki jih nabiramo v juniju, juliju in avgustu. Rastlina je zdravilna in pomaga pri omotici, vnetju grla, naglušnosti, kožnih izpuščajih, vrtoglavici, … Pripravimo oz. uporabimo jo lahko kot čaj, kopel, olje ali sok.

Je trajnica iz družine rožnic, ki zraste do 70 cm. Ima gola in dlakava stebla. Listi so pecljati, dlanasto razcepljeni od pet do enajst krp, na zgornji strani nagubani, na spodnji strani pa dlakavi. Cvetovi so rumeno zeleni sestavljeni iz čašnih listov, združeni v kobule vidni od maja do septembra. Uspeva na sončnih do polsenčnih rastiščih ter na dobro ocednih tleh do nadmorske višine 2500 m. Uporabljamo jo za izpiranje ran, proti driski in pri menstrualnih težavah.

Prvi so jo uporabljali Azteki. Rastlina prihaja iz Mehike in Srednje Amerike. Je naravno nizkokalorično sladilo z aromo mete za izdelavo čajev in čajnih mešanic.

Ima zelo močan vonj. Uporabljamo liste in cvetove, kateri so najbolj okusni sveži. Dober okus da solatam, omakam, juham in jajčnim jedem.

Rastlina ima veliko sposobnost razraščanja. Najbolje uspeva na sončnih rastiščih in na bogatih tleh. Zraste od 30 do 40 cm visoko. Listi so srednje veliki z nazobčanim listnim robom, svetlo zelene barve, ki imajo vonj po limoni. Izboljšuje okus mesu, jajčnim jedem, solatam, juham ali kot čaj, ki deluje pomirjajoče. Uporabljamo sveže ali posušene liste.

Je odporna trajnica, ki zraste do 30 cm visoko in ni zahtevna do rastišča, še najbolje uspeva v polsenci. Listi so temno zelene barve, gladki in rahlo suličaste oblike. Za bolj košato razrast šipamo glavne poganjke in s tem pridobimo na večjem deležu listja, ki ga uporabljamo svežega ali posušenega. Liste uporabljamo v raznih solatah, napitkih, čajih, omakah, kot dodatek kuhani zelenjavi in krompirju.

V Švici zelo priljubljena vrsta mete, z rahlo osvežilnim vonjem po citrusih. Prisotna je v bonbonih Ricola.

Ima svojevrstno aromo, ki spominja na maroško meto. Listi so mehki in močno nakodrani. Rastlina je prijazna do čebel in metuljev. Zraste do 60 cm.

Je po jabolkih dišeča meta. Ima svetlo zelene, z dlačicami pokrite okrogle liste. Cveti od julija do septembra. Uporabljamo jo za čaje in sadne sladice. Zraste do 50 cm.

Je trajnica, ki zraste do 30 cm visoko in je podobna majaronu. Dobro uspeva na sončnih in polsenčnih mestih, na običajnih vrtnih tleh. Ima majhne ovalne liste, ki so veliko bolj dlakavi kot pri majaronu. Ima prijeten, sladek vonj in pikanten okus. Uporabljamo lističe in cvetne vršičke in sicer kot začimbo za paradižnikove jedi, omake, enolončnice in solate.

Je sladkega, sadnega vonja, ki spominja na coca colo z limono. Ima zeleno sive pernate liste, ki so zelo dekorativni. Z nežnimi konicami lahko odišavimo čaj ali druge napitke.

Je trajnica, ki zraste do 20 cm. Uspeva na sončnih rastiščih na razdalji 25×25 cm. Cveti od maja do junija, poganjke obiramo celo leto. Uporabljamo ga v italijanskih in francoskih kuhinjah, kot dodatek juham, ribam, mesu (predvsem ovčetini), zelenjavi in enolončnicam, saj daje značilen sredozemski vonj.

Melonin žajbelj je trajnica, ki zraste do 60 cm. Cveti od julija do avgusta. Uspeva na sončnih do polsenčnih rastiščih. Potrebuje zmerno zalivanje. Priporočena sadilna razdalja je 20×25 cm. Žajbelj prezimi na sobni temperaturi. Listi dišijo po meloni in jih uporabljamo za čaje, medtem ko rdeče cvetove za izboljšanje sladic. Je zelišče, ki ga uporabljamo za začinjanje jedi.

Uspeva na sončnih rastiščih na razdalji 25×25 cm. Ima škrlatno, rdeče, aromatične liste. Uporabljamo ga kot dodatek ribam, morskim sadežem ter mesnim jedem. Čaj iz listov lajša bolečine v grlu.

Uspeva na dobro ocednih tleh z majhno količino vode. Ima močnejši vonj kot navadni šetraj in vsebuje večje količine eteričnega olja. Poganjke uporabljamo kot dodatek jedem s stročnicam in različnim mesnim jedem. Ima modre cvetove vidne od avgusta do septembra, ki dajejo okrasno vrednost že jeseni in spominjajo na poletne dni. Eterično olje preprečuje okužbe z glivicami.

Je trajnica, ki ima nizko, okroglasto rast. Sadimo ga na sončna rastišča na razdaljo 25×25 cm. Cveti od julija do septembra. Ima čudovit vonj, zato se uporablja za pekoče mesne jedi in zelenjavne nadeve. Vkuhamo cele poganjke, nakar jih po kratkem času odstranimo. Posamične liste uporabimo v solatnih prelivih. Poganjki vsebujejo visoke vsebosti timola, zato so uporabni v aromaterapiji, predvsem pri zdravljenju težav z dihanjem.

Stoletna čebula je sorodnica čebule, ki ima votle liste in votlo belo steblo. Za gojenje ni zahtevna, saj ne potrebuje veliko količino svetlobe. Zato je primerna za gojenje preko celega leta. Značilna je hitra rast, čebulica pa se ne odebeli. Uporabljamo jo kot dodatek k solatam. Veliko jo uporabljajo tudi v azijskih kuhinjah.

Je trajnica, ki zraste 1 m visoko, ima pokončna stebla, ki nosijo cvetove lila barve. Rastlina cveti od junija do septembra. Ustrezajo ji sončna in polsenčna mesta ter dobro obdelana tla. Rastlino nabiramo, ko je v fazi cvetenja, in sicer lahko iztisnemo sok iz cveta, medtem ko za čaj uporabimo posušene cvetove in korenine. Rastlina je zdravilna in pomaga pri prehladih, okužbah, stresu, bolezni dihal, …

Je trajnica z ozko srebrnimi listi, ki zraste od 30 do 50 cm. Pozno poleti razvije rumene cvetove. Uspeva na sušnih, peščenih tleh. Ima blag okus po kariju, zato ga uporabljajo kot dodatek rižu, juham in omakam. V zdravilne namene ga uporabljamo proti pomlajevanju kože, pri odpravljanju modric, pri neželenih strijah, pri prekomernemu sončenju. Pozitivno vpliva na čiščenje jeter in izločanje žolča. Listi vsebujejo kariofilen, zato ima tudi protivnetno delovanje.

Je polgrm z ozkimi, svetlozelenimi, na spodnji strani svetlejšimi listi z navznoter zavihanim robom. Mladi poganjki so dlakavi, socvetje je klasasto, vijolične barve ter prijetnega vonja. Ugaja ji toplo, sončno, s hranili siromašno rastišče, na katerem ne zastaja voda. V vrtu odvrača uši in mravlje. Sušimo jo na senčnem in zračnem mestu. Uporablja se za dišavne blazine, suhe šopke, kot dodatek za kopanje ali olje, hkrati pomirja ter deluje proti revmi in migreni, njen čaj pa pospešuje izločanje žolca.

Uporabljamo koreniko s koreninicami iz katerih pripravljamo čaje. Spodbuja miren in naraven spanec. Pomaga pri lajšanju duševnih napetosti in razdražljivosti.

Je trajnica, nezahtevna za vzgojo. Uporabljamo vedno zelene, ploske liste, ki imajo blag vonj po česnu. Sveže liste uporabljamo podobno kot drobnjak (za juhe, solate, namaze).

Je visoka trajnica, ki potrebuje veliko prostora in zraste do 60 cm visoko. Dobro raste na senčnih in polsenčnih mestih, vlažnih in s hranili bogatih tleh. Po listih je podoben peteršilju, vendar ima močnejši vonj, zato ga jedem dodajamo v manjših količinah.

Ima izrazit vonj po mentolu. Uporablja se v kulinariki in za čaje. Kot začimbo jo dodajamo omakam, krompirju, perutnini in v solate. Čaj pomaga pri prehladih, napenjanju. Sprošča potrtost in napetost.

Ima prijetno sadno aromo. Za sušenje jo pobiramo tik pred cvetenjem, ko je aroma največja. Listi se uporabljajo za dekoracijo in čaj.

Liste, ki imajo vonj po jagodah uporabljamo za čaje, dekoracije in sladice. Uporabna je tudi kot dodatek k koktajlom in drugim pijačam.

Privablja mačke, ker vsebuje snov nepektalakton. Meta odganja komarje in ščurke. V zdravilne namene nabiramo liste in cvetove. Pri majhnih otrocih jo uporabljamo za blažitev vročine, krčev in bolečin pri rasti zob. Pri odraslih pomaga pri prehladnih obolenjih in prebavnih motnjah.

Izvira iz visokogorij Grčije. Ima intenzivno aromo. V kulinariki uporabljamo lističe in cvetove za enolončnice, omake, pice, …

Je trajnica, ki je občutljiva na mraz. Listi stevije se uporabljajo kot naravno sladilo. Sladkost listov je od 15 do 30 krat večja v primerjavi z belim sladkorjem. Pomagajo pri shujševalnih dietah, pri obolenjih, ki so posledica okužbe s Candido, proti kariesu, pomagajo pri prebavi, reguliranju krvnega sladkorja, …

Je nizek, delno olesenel, zimzelen polgrmiček. Najbolje uspeva na suhih, kamnitih in dobro odcednih tleh. Proti koncu poletja se razvijejo gosta podolgovata socvetja, ki privabljajo čebele. Ima močno, a prijetno aromo po kafri in meti. Za zdravilne namene se uporablja celotna rastlina, ki jo naberemo med cvetenjem, ko ima rastlina največ eteričnih olj. Uporabljamo ga v obliki čajev, saj pomaga pri boleznih dihal ter ureja prebavo.

Zraste do meter visoko in tvori lep grm. Suličasti listi so svetlo zeleni, imajo drobno nazobčan rob in ugreznjene listne žile. Cveti od marca do maja in ima zanimive karminasto rdeče usnjate cvetove. Če liste pomanemo med dlanmi lepo zadišijo po ananasu. Zunaj ne prezimi, zato ga v jeseni umaknemo na toplo. Uporabljamo ga za aromatiziranje v čajih.

Je nezahtevna vrsta z veliko listne mase. Rastlina ima trobarvne rdeče-zelene in bele liste, ki so primerni za dekorativne gredice. Uporablja se proti bolečinam v grlu (grgranje) ter začinjanje jedi. Cveti od junija do avgusta.

Je grmičasta trajnica, ki zraste od 30 do 90 cm visoko. Grmički se razrastejo v premeru do 30 cm. Stebla so pokončna in dvoroba, listi so ovalni in dolgi do 3 cm, brez pecljev in razvrščeni nasprotno po dva in dva na koncu. Imajo votlinice v katerih se kopiči eterično olje. Rastlina pomaga proti depresiji, glavobolu, nespečnosti, opeklinah, …

Trajnica, ki uspeva na sončnih rastiščih na sadilni razdalji 25×25 cm. Zraste do 25 cm, cveti od junija do avgusta. Ima izrazit vonj po limonah, zato poganjke uporabljamo za pekoče mesne jedi in zelenjavne nadeve, medtem ko liste in cvetove v solatah. Uporabljamo ga tudi v aromaterapiji pri težavah z dihanjem, saj vsebuje timol.

Je plezalka iz družine bučevk, ki ima okrasne liste. Zraste do 45 cm. Uspeva na sončnih rastiščih na vlažnih tleh v razmiku 30×30 cm. Cveti od julija do avgusta. Poganjki imajo podoben okus kot sladek krompir in jih lahko uporabljamo za solate in čaje. Čaj uporabljamo proti pomlajevanju. Poparek iz listov ima zdravilen učinek na bolezni srca, visokem tlaku, pri bolezni imunskega sistema in težavah pri presnovi.

Je trajnica iz družine dresnovk in je sorodnica kislice. Raste zgodaj spomladi in je nezahtevna za gojenje. Uspeva na sončnih rastiščih na dobro odcednih tleh. Razvije močna stebla kiselkastega okusa in velike, krpate liste. Stebla so rdeče, roza ali zelene barve z visoko vsebnostjo vitamina C, ki jih pobiramo od marca do avgusta. Uporabljamo sveže ali predelane (kompoti, marmelade, sokovi, sladice). Koreniko uporabimo za čaje, ki deluje odvajalno in pomaga pri izločanju seča. Listi niso uporabni, saj vsebujejo visoke vsebnosti oksalne kisline.

Rastlina izvira iz Severne Amerike. Uspeva v rodovitnih, vlažnih tleh, ter na sončnem do polsenčnem rastišču. Vsa rastlina ima izrazit vonj po limonah. Takšen je tudi okus, ki ima dodatno še rahlo topel, pikanten priokus. Cvetovi imajo nežnejši okus od listov. Uporabljamo jo v obliki zdravilnih čajev. Pomaga pri zdravljenju prehladov in težav z bronhiji. V kuhinji jo dodajamo omakam, ribam in perutnini.

Je trajnica, ki zraste do 1,5 m v višino ter do 90 cm v širino. Ima modrosive liste in bodljikove cvetove. Uporabljamo cvetne popke z užitno sredico. Porežemo jih, ko so luske še zaprte. Korenine se ne smejo poleti izsušiti, pozimi pa ne smejo biti namočene. Pri temperaturah pod 0 °C rastlino pokrijemo s slamo.